Depresija in hipnoza

V letu 1999 je WHO (World Health Organization) izdala sporočilo s katerim proglaša depresijo za četrto težavo po nevarnosti, ki prispeva k trpljenju človeštva. Na prvem mestu so bolezni srca, na drugem rak, na tretjem pa prometne nesreče. Predvideva se, da bo depresija do leta 2200 zasedla drugo mesto na listi vzrokov človeškega trpljenja. Kljub starim in na novo odkritim antidepresivom se depresija kot stanje duha krepi v vsakem sloju moderne družbe, ki se proti tej bolezni tudi najbolj bori.

Neučinkovitost zdravljenja s pomočjo zdravil je po drugi strani sprožila nove raziskave in tudi nova odkritja. Izkazalo se je, da je kakršna koli psihoterapevtska modaliteta na dolgi rok učinkovitejša kot jemanje antidepresivov. Izkazalo se je tudi, da je depresija, čeprav se čuti predvsem individualno, še kako socialno pogojena.  To pomeni, da na njen razvoj v veliki meri vplivajo faktorji okolja. Na slednje pa s kemičnimi spojinami ne moremo vplivati. Dejavniki kot so: socialna pričakovanja, moč, pripravljenost na podrejanje avtoritetam, prestiž, medosebna privlačnost, konformizem in predpisane socialne vloge, so veliko bolj pomembne za razumevanje razvoja depresije, kot aktivnost nevronov. Če je še do nedavnega veljalo prepričanje, da hipnoza ni primerna za depresivne kliente in da se jim lahko zaradi njih njihovo stanje še poslabša se počasi uveljavljajo tehnike in spoznanja ter raziskave, ki dokazujejo, da je do sedaj antidepresivno najučinkovitejše zdravljenje kognitivna psihoterapija s pomočjo hipnoze veliko učinkovitejša.

Mit o neprimernosti hipnoze za depresijo je prvi razbil dr. Michael Yapko, ki je leta 1992 izdal knjigo: Hypnosis and the treatment of depressions (Brunner/Mazel). Dokazal je da sta so strahovi o uporabi hipnoze pri zdravljenju depresij na podlagi današnjega razumevanja depresije popolnoma neprimerni. Zagovarjal je nekaj enostavnih idej. In sicer:

• Ukvarjamo se z ljudmi in ne nalepkami.
• Trudimo se krepiti moči, sposobnosti in zmožnosti naših klientov in ne samo odpravljati slabosti.
• Ljudi lahko naučimo specifičnih postopkov in znanj s katerimi bodo lažje uravnavali njihova razpoloženja in življenje na sploh.
• Pri delu se osredotočamo na klienta ne pa na tehniko

Ravno hipnoza in avtohipnoza sta tisti orodji, ki nam omogočata, da krepimo  naše osebne talente in sposobnosti. Zato sta prav hipnoza in avtohipnoza tisti orodji, ki sta vsaj tako velja danes najučinkovitejši za pomoč pri depresiji. Michael Yapko je verjetno eden od najbolj  uveljavljeno osebnosti v psihoterapiji in dobitnik številnih priznanj¹ Njegovo delo dopolnjujejo sedaj še drugi teoretiki med katerimi naj omenim še Assen Alladina.

Razvoj teh raziskav je pripeljal do tega, da velja danes hipnoza za najučinkovitejše orodje kognitivnih psihoterapevtov za obvladovanje depresije.