Hipnoza, strahovi in fobije

Fobije ali strahovi so iracionalni in intenzivni občutki strahu pred določenimi situacijami, aktivnostmi, stvarmi, živalmi ali ljudmi. Sprejeto je splošno prepričanje, da so fobije posledica genetskih dejavnikov in dogodkov v življenju ljudi. Ljudje lažje razvijemo strah pred kačami, ki so skozi človeško evolucijo resnično predstavljale nevarnost, kot pred na primer rožami. Vendar so za nas bolj pomembni zunanji dogodki, ki v nas, zaradi emocionalnega naboja v trenutku ko se zgodijo ustvarijo pogojni refleks generiranja strahu. Strah je namreč del človeškega "boj ali beg" odziva na nevarnost in sovpada z begom.

Osebe, ki so fobične se običajno ne spomnijo dogodka, ki jih je naredil občutljive na stimulus. Fobije se namreč razvijajo in ne nastopijo takoj po dogodku, temveč so v nas nekaj časa v nekakšni latentni fazi. V tem času, pride v podzavesti do jezikovno simbolnih premikov tako, da ko se začenjamo bolj in bolj zavedati nekega iracionalnega strahu, ta ni več neposredno povezan s stimulusom, ki je sprožil kondicioniranje, temveč je gre lahko za čisto drug predmet ali situacijo, pomembno je le, da se ju da lingvistično ali simbolno povezati. Dostikrat gre za občutek, ki je pri obeh dražljajih podoben.

Ker je fobija del naše podzavesti, je hipnoza za odpravljanje le teh izredno učinkovita. Na tem področju obstaja tudi največ izkušenj in raziskav. Velja, da se lahko fobije znebimo velikokrat že po eni sami seansi.

Fobije se s pomočjo hipnoze odpravljajo na dva načina.

• z hipnotičnim dekondicioniranjem in
• z regresijo v čas ko se je dogodil dogodek, ki je sprožil občutljivost na nek dražljaj. Recimo mačko ali kaj podobnega.

S hipnotičnim dekondicioniranjem v popolnoma varnem okolju med hipnozo in v globoko sproščujočem stanju izpostavljamo osebo s fobijo dražljajem (predstave slik, zvokov..., vonja...) ki so povezani z objektom, ki sproža predimenzioniran strah. Ob tem se sugerira sproščenost in notranji mir. Počasi se preide na predstave, ki so s objektom strahu še bolj povezane in ob tem sugerira mir, sproščenost in ugodje. Zaključi se tako, da vse te občutke čuti klient namesto strahu tudi kadar gleda sam fobični objekt.

Z regresijo v dogodek, ki je sprožil nastanek fobije, se ozavesti vsa občutja, ki jih je oseba v tistem trenutku čutila. Značilno je, da po tem podoživljanju, osebe običajno začutijo v sebi varnost, ker se zavedajo, da so se v sedanjosti sposobne, izogniti ali ubraniti pred sličnimi nevarnostmi in zato fobija izzveni.