Trema in hipnoza

Trema oziroma »tesnoba pred nastopom« je pojem, ki se čuti kot tesnoba v zvezi z kvaliteto nekega naše dejavnosti. Tesnoba je vedno posledica nesigurnosti v svoje sposobnosti oziroma dvoma v to, da bomo opravilo dovolj kvalitetno opravili.

Lahko gre za tremo pred nastopom, testom, izpraševanjem, spolnim odnosom, javnim nastopanjem, tekmo, oziroma katero koli dokaj dobro naučeno dejavnostjo, ki pa bi jo bilo brez tega občutka treme veliko lažje opraviti. Odzivnost treme na hipnozo je zelo dobra. Kot, da bi poslušali znano pesem »Don't wory be happy«. Nastavitve, ki sprožajo tremo so shranjene v naši podzavesti. Zato, ker je hipnoza sredstvo za doseganje in neposredno vplivanje na njo, je seveda z pomočjo hipnotičnega delovanja najenostavneje vplivati na nastavitve, ki v naši podzavesti sprožajo tesnobo. Tremo je običajno lahko odpraviti. Dovolj je nekaj uspešnih nastopov, ki povečajo zaupanje v svoje sposobnosti in težava je odpravljena. Včasih pa je težava bolj trdovratna. Problematična postane, ko razvije tako moč, da dobesedno hromi sposobnosti tako močno, da se te nikoli v celoti ne izrazijo. Še več iz nastopa v nastop jih je težje izkazati. Vemo, da trema ni omejena na določeno starostno skupino. Premo sorazmerna je s posameznikovim perfekcionizmom in obratno sorazmerna z samozavestjo.

Hipnotično odpravljanje treme je različno. V kolikor tremna reakcija ni močna je v večini primerov dovolj eno ali dve srečanji v katerih se s pomočjo neposrednih sugestij trema odpravi. V kolikor je trema bolj kronična in začenja hromiti klientove sposobnosti, tako da je ta iz poskusa v poskus manj uspešen je potrebno odpravljati tremo s pomočjo hipnotične desensitizacije. Po domače z hipnotičnim razpogojevanjem. Vemo, da situacija pred nastopom, kot pogoj pogojnega refleksa sproži avtomatski refleks tremnih občutkov. Zato se v hipnotičnem stanju umirja čustveni odziv na travmatično situacijo. To se počne toliko časa, dokler ni klient popolnoma miren pa kljub temu vživet v situacijo. V tej za njega travmatični situaciji se sugerira mir in sproščenost. Hkrati se vzpostavi hipnotično sidro, običajno nek gib, ki sam po sebi sproži proces umirjanja v človeku. V hipnozi se dobesedno trenira sidro in umirjanje. Ta metoda je sicer dolgotrajnejša vendar zelo učinkovita. Začnemo s vizualizacijo sproščujočega prizora v naravi, recimo gozdne jase, sprehoda po senčni gozdni poti, sedenja ob mirno tekoči reki... Ko začuti klient v sebi, kako ga začne prizor umirjati in sproščati in ko to stanje doseže dovolj veliko globino, se v prizor umeščajo elementi stresne situacije. Recimo poglejte v vaši desni roki je vaša koncertna violina. Toliko časa dokler se iz elementa v element ne znajdemo v travmatični situaciji pri tem pa klient še vedno čuti v sebi prvotni mir in sproščenost. Teoretično nihče ne more biti sproščen in napet hkrati in zato progresivno kondicioniramo sproščujoč odziv in na nek način programiramo avtomatsko sproščanje v stresnem dogodku.

Včasih pa je potrebno, poleg vsega zgoraj naštetega, začeti tudi z odpravljanjem manjvrednostnih kompleksov. Možno je namreč, da imamo tremo, čeprav bi lahko neko opravilo odlično opravili. Tremna reakcija nastane kot posledica manjvrednostnega kompleksa in nima nič opraviti s sposobnostmi potrebnimi za konkretno dejavnost. Zgodi se kot posledica nekakšnega splošnega dvoma v sebe. (dvom v smislu:"saj vem da sem 100% pripravljen/a, ampak vseeno....") Tovrstne težave odpravljamo z analitično hipnoterapijo.