Kontrola stresa in hipnoza

Stres nastopi kot fiziološko stanje organizma, kadar se človek znajde pred zanj močno ogrožajočo okoliščino in je posledica psiholoških ocen situacije v okolju. V teh se v človeškem organizmu vzpostavi posebno stanje, ki mu lahko rečemo tudi reakcija na "boj ali beg" situacijo. Gre za vrsto telesnih reakcij, ki pa se jih običajno ne zavedamo v celoti. V "boj ali beg" situaciji« se vedno pojavi enak fiziološki odgovor. Močno se poveča srčni utrip (zaradi dovajanja kisika), zviša se pritisk, mišice se napnejo in razširijo se zenice. Količina hormonov (adrenalina) se močno poveča. Vse te spremembe so omogočale človeku, da se je uspešno ubranil pred napadalci iz okolja in drugimi fizičnimi nevarnostmi. V zgodnjih fazah razvoja človeštva so bile nevarnosti več ali manj fizične narave. V dvajsetem stoletju pa je drugače, ogrožajo nas več ali manj razmerja v katera vstopamo več ali manj neprostovoljno in dejavniki stresa so predvsem čustvene narave. Povedati je potrebno, da človek vsako nevarnost psihično registrira. Za psiho ni razlike med psihičnimi ogroženostmi in fizičnim napadom. Telo reagira enako. "Boj ali beg".  Za primer si vzemimo situacijo v kateri šef obtoži podrejenega da nekega opravila ni u redu napravil. Njegovo telo reagira čisto tako, kot njegovemu predniku davno v preteklosti, ko je zagledal kačo, ki ga napada. V dvajsetem stoletju ne moremo enostavno pobegniti ali pohoditi šefa. Stresno fiziološko stanje organizma, ki je v davnini sprostila skozi aktivnost bežanja ali boja se sedaj akumulira v telesu. Vse to pripelje do telesnih in čustvenih sprememb v organizmu. Simptomatika posledic stresa:

• glavobol, vrtoglavica, vznemirjenost, utrujenost, slabotnost
• škrtanje z zobmi
• trzanje obraza
• bolečine v hrbtu, občutek napetosti v mišicah
• razbijanje srca, občutek kratke sape
• slabost, bruhanje, slaba prebava
• krči, driska, zaprtje
• tresenje, drhtenje
• motnje spanja
• neješčnost
• pomanjkanje zanimanja za spolnost
• pogosti prehladi, gripa in okužbe dihal
• zvečano znojenje, razširjene zenice, siljenje na vodo, suha usta
• poslabšana koncentracija, pozabljivost
• pomanjkanje odločnosti
• izguba smisla za humor
• napetost, živčnost, vznemirjenost
• depresivnost, žalost, potrtost
• strah, zaskrbljenost, pesimizem
• razdražljivost, neučakanost, jeza, agresivnost, sumničavost
• brezbrižnost, izguba motivacije, nezmožnost sprejemanja odločitev

Vsakomur, ki je doživel globoko sproščujoče stanje avtohipnoze ali hipnoze je jasno, da je ravno ti dve kot narejeni za odpravljanje stresa. Hipnoza vodena s strani hipnoterapevta ni primerna predvsem zaradi tega,  ker ta enostavno ni vedno dosegljiv, poleg tega bi bilo odpravljanje stresnih reakcij precej drago početje. Avtohipnoza pa je vedno pri roki. Dovolj je, da si poiščemo miren prostor si izrečemo geslo s sidrom in že se potopimo v primarni mir. Avtohipnoza nam torej omogoča, da si vrnemo notranji mir si s tem povečamo kvaliteto življenja in ne nazadnje tudi povečamo svojo učinkovitost.