Jecljanje in hipnoza

Jecljanje je problem normalnega toka govora in govornega ritma. Osebe, ki se borijo s to težavo, lahko izkusijo popolno blokado govora, ko enostavno nikakor ne morejo izreči določene besede, ali pa se jim določen glas ponavlja oziroma podaljša. Jecljanje se običajno začne v otroštvu. Z njim se sreča več dečkov kot deklic. Za jecljanje ni enotnega zdravljenja, ga pa poskušajo odpravljati, več ali manj uspešno, različne psihoterapevtske modalitete. Tako kot se te razlikujejo v svojih izhodiščih, tako za jecljanje odkrivajo različne vzroke. V zadnjem času raziskovalci ugotavljajo, da je pri ljudeh, ki jecljajo do neke mere motena kordinacija med pljučnimi mišicami, jezikom, glasilkami in čeljustnimi mišicami. S temi ugotovitvami se načelno strinjajo vsi. Problem pa se pojavi, ko se vprašamo, zakaj pride do pomanjkljive koordinacije. Ali tiči vzrok v fiziologiji posameznikov ali pa pride do pomanjkljive koordinacije zaradi psiholoških vzrokov. Raziskovalci presenečeni ugotavljajo, da nekatera ljudstva, sploh ne poznajo besede za jecljanje. Ali je potem le to fenomen našega kulturnega kroga? Etnologi, ki so opisovali ta ljudstva so ugotavljali, da med njimi skoraj nihče ne jeclja. So pa posamezniki, ki govorojo manj tekoče, vendar se pri njih pravo jecljanje ne razvije v meri, kot pri nas. Zanimivo je dejstvo, da mnogi jecljavci v hipnozi ali med petjem ne jecljajo. Kako je to mogoče? Počasi se prebija v zavest javnosti spoznanje, da za jecljanje obstajajo določene fiziološke predispozicije. Te lahko pripeljejo do razvoja te motnje, lahko pa posameznik celo življenje govori z zatikajočim ritmom, ki pa nikoli ne preide v pravo jecljanje. Pozornost se usmerja na psihološke vzroke za jecljanje in na naslednje dejavnike jecljanja:

• Izkazalo se je, da je pri mnogih ne pa pri vseh jecljavcih, v mladosti prišlo do takšne ali drugačne travme in da se je jecljanje pojavilo po njej.
• Izkazalo se je tudi, da je jecljanje povezano s slabo samopodobo jecljavcev in da imajo ti, veliko bolj odklonilen odnos do jecljanja, kot večina prebivalstva, kar pomeni da imajo do njega veliko več predsodkov kot običajna populacija.
• Pomembno je tudi, da se jecljanje v  stresnih situacijah okrepi in v obdobjih miru osebe s to govorno motnjo skoraj tekoče govorijo.
• Za jecljanje tudi ni nepomemben odnos, ki ga ima oseba s to motnjo do sogovornika. Ali sta v razmerju nadrejenosti, kakšno zaupanje je med obema ipd.
• Vzgoja in odnos do staršev. V mnogih primerih so starši ali pomembni drugi v življenju jecljavcev izjemno kritični ali so ti celo žrtve zlorabe, fizične (nasilje), psihične (kritikastrstvo, zasmehovanje, posmehovanje, verbalno nasilje, žalitve) ali celo seksualne zlorabe.
• Da je na nek način jecljanje navada oz. podzavesten način vedenja, ki je v posameznikovo podzavest preko ponavljanja in kondicioniranja vžgana kot neke vrste pogojni refleks.
• Da je jecljanje povezano s pozornostjo in vzporednim opazovanjem lastnega govora. Več je opazovanja več je jecljanja bi lahko poenostavljeno dejali. Običajno se ne zavedamo kako izgovarjamo določene besede. Pri jecljavcih pa je pozornost med govorjenjem vedno razdeljena na to kaj imajo za povedati in kako bodo povedali to kar imajo za povedati, ter na to kako se bo to govorjenje čutilo. Opazujejo svoje fiziološko stanje (mišice obraza, glasilk, jezika in pljučne mišice) in pričakujoče čakajo da začutijo blokado, zatik oz. krč... Ko med govorjenjem, začutijo da bi lahko prišlo do jecljanja se sproži podzavestni mehanizem navade, ki  to blokado, krč tudi proizvede...

In še bi lahko naštevali. Tudi odpravljanje jecljanja zato ni usmerjeno na odpravljanje enega vzroka, temveč je večdimenzionalno in usmerjeno na vse zgoraj navedene možnosti. Z globinsko oziroma analitično hipnoterapijo se odkrivajo in odpravljajo mogoči travmatski vzroki za jecljanje. Z neposrednimi sugestijami še najbolje v avtohipnozi se krepi samopodoba in se hkrati vadi sproščanje v govorjenje vpletenih mišičnih skupin. Odpravlja se morebitni perfekcionizem, predsodki do samega sebe in podobne psihološke motnje. Skratka s terapevtskim pogovorom in hipnoterapijo se izboljša samozavest in interakcija z drugimi. In ne nazadnje odpravlja se sama mehanika zatikanja, blokad in krčenja za kar je hipnotično stanje več kot primerno. Gre za mišične skupine ki sodelujejo pri govoru. Sproščamo jih in jih nato napenjamo, tako da je na koncu v podzavest vgrajen živ občutek sproščenosti vsake v govor vpletene mišične skupine.

Na koncu velja povedati, da ne moremo obljubljati čudežev po eni seansi, čeprav se je tudi to že zgodilo. Lahko pa se zanesete na to, da se bo vaš govor čez nekaj časa bolj tekoč ali pa boste imeli z njim veliko manj težav.