Odlašanje in hipnoza

Odlašanje je vedenje, ki ga v večji ali manjši meri iz lastnih izkušenj poznamo vsi. Psihologi ga definiranje, kot prelaganje nalog in aktivnosti na neko kasnejše časovno o obdobje. Menijo tudi, da je odlašanje povezano s tesnobo začeti ali končati nalogo ali uresničiti odločitev. Niso vsa prelaganja škodljiva ali problematična. Šteje se, da je s odlašanjem neke osebe nekaj narobe če so izpolnjeni za to trije pogoji:

• Odlašanje mora biti kontraproduktivno.
• Mora biti nepotrebno
• Povzročalo naj bi zastoj ali zamudo.

Odlašanje naj bi bilo posledica tesnobe, do katere prihaja zaradi različnih vzrokov. Med njimi naj naštejemo samo nekatere:

• Perfekcionizem - vse mora biti opravljeno odlično če naj kaj velja
• Nezaupanje vase in v svoje sposobnosti.
• Mentaliteta sabotiranja samega sebe.
• Slaba samopodoba
• Menijo, da imajo mnoge osebe s to težavo slabo razvite navade skrbnosti, oziroma njihova skrbnost ne temelji na realnih ocenah stvarnosti, temveč bolj na željah in utvarah.
• Odlašanje ni povezano z lenobo!

Odlašanje postane navada oziroma pogojni refleks, ki določa vedenjske vzorce, bodisi zaradi sistematičnega podcenjevanja nalog ali pa precenjevanja le teh. Odlašamo, ker se nam zdi, da je tisto, kar naj bi naredili tako ali tako čisto enostavno le da zahteva napor in čas in ker je enostavno se lahko lotimo bolj zahtevnih stvari, kot je recimo urejanje svoje omare. Ali pa nas je malo strah, da bi neko opravilo zahtevalo od nas preveč truda.

Subjektivni razlogi za odlašanje naj bi bili:

• Težavnost; Navadno se izogibamo početi stvari za katere menimo, da so težko uresničljive ali bi nam vzele preveč energije in nas izčrpale. Znano je, da se človek nikoli prostovoljno ne loteva aktivnosti, za katere trdno ve oz. verjame, da jih ni sposoben izvršiti.
• Opravilo je zamudno in bi nam vzelo veliko časa. Pravzaprav je "problem" v tem, da bi naloga zahtevala veliko časa, ki pa bi moral biti v enem kosu, to pa...
• Pomanjkanje znanja in spretnosti (čeprav je naloga idealna priložnost da to znanje in spretnosti pridobimo)
• Strahovi: "ne bo mi uspelo" miselnost in "Vsi bodo vedeli kako nesposoben-a sem"

Najslabša možnost je odrivanje strahov nekam stran na rob zavesti. Če vidimo, da odlašamo zaradi tega, ker čutimo v sebi enega od zgornjih subjektivnih vzrokov, se pošteno pomenimo s seboj dokler ne začutimo v sebi gotovost bodisi da se lotimo opravila ali pa da ga popolnoma opustimo.

Hipnoza se s direktnimi sugestijami izredno uspešno odpravlja subjektivne razloge za odlašanje. Avtohipnoza pa je v tem pogledu še učinkovitejša, ker so sugestije bolj osebne in zato bolj učinkovite.

Drugo kategorijo razlogov, v katero spadajo globlji motivi, ki izvirajo iz podzavesti (nesamozavest, perfekcionizem itd.) pa uspešno odpravljamo z analitično oz. dinamično hipnozo.

Za konec. Če ste se prebili do teh vrstic in niste poklicali hipnotizerja, potem ste opravili test in dokazali da uspešno odlašate z pomembnimi aktivnostmi. Kaj še čakate? Saj veste da je branje in branje.... in branje samo prelaganje klica.